Pametne vasi v Slovenskih Goricah

Na dogodek se, prosimo, prijavite na http://bit.ly/2Fugv4j.
Udeležba na omizju je brezplačna in odprta za širšo javnost.

Kaj se skriva pod pojmom »pametne vasi« in kakšen bo njihov vpliv na življenje in delo na podeželju, kmetijah, vaseh in manjših mestih v prihajajočih desetletjih? Vpliv digitalizacije in avtomatizacije se odraža v zahtevah po razvoju preciznega kmetijstva, pametnih energetskih omrežij, spremembi miselnosti v ekonomiji, mobilnosti, socialni oskrbi, zdravstvu in turizmu, hkrati pa temeljito posega v sivo cono zakonodaje in regulativ. Kaj pomeni to za prebivalce, kmetijstvo in gospodarstvo? Kako lahko zagotovimo, da digitalni prepad med podeželjem in mesti ne bo povzročil izseljevanja, revščine ter propada podjetij, obrtnikov in kmetij? Ali bomo znali te izzive izkoristili za odpiranje novih delovnih mest, učinkovit in hiter javni promet, čistejše okolje ter boljšo izrabo kmetijskih površin?

Evropska komisija kot odgovor na ta vprašanja pripravlja sveženj ukrepov in razpisov pod okriljem EU akcije za pametne vasi, Evropski parlament pa je na predlog poslancev Franca Bogoviča in Tiborja Szanyija septembra lani potrdil pripravljalni ukrep v višini 3,3 milijona, ki bo namenjen prav razvoju pametnih rešitev za evropsko podeželje. Prav tako bo evropski poslanec Franc Bogovič 13. aprila 2018 na Bledu na konferenci na temo pametnih vasi gostil evropsko komisarko za promet Violeto Bulc, komisarja za kmetijstvo Phila Hogana in komisarko za digitalno družbo Marijo Gabriel ter ostale vidne strokovnjake in odločevalce s področja digitalnih tehnologij in razvoja podeželja.

V Lenartu bomo ugotovili, kaj pametnega (smart) že danes počnemo na podeželju in kakšne možnosti lahko pričakujemo v prihodnosti. Ocenili bomo tudi, kako lahko Slovenija izkoristi omenjeni pripravljalni ukrep in druge priložnosti in s tem postane vodilna evropska država v razvoju kakovosti življenja in dela na podeželju.

Udeležence bo pozdravil župan Občine Lenart mag. Janez Kramberger, poleg evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) pa bodo dobre in obstoječe primere »pametnih« rešitev za pametne vasi predstavljali:

  • Jožica Šemnički, direktorica Doma upokojencev Ptuj: Dobra praksa in načrte za razvoj Doma v prihodnosti;
  • Sebastijan Piberl, dr. med., specialist splošne medicine in specialist urgentne medicine;
  • Izr. prof. dr. Matej Mertik, Alma Mater Europaea ECM Maribor: Projekt LOKeT;
  • Dr. Emilija Stojmenova, Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani: Mreža ustvarjalnih laboratorijev FabLab;
  • Dr. Stane Klemenčič, KGZS Zavod Maribor: Kmetovanje z IT podporo (napoved škropljenja, nastopa suše, namakanje, zmrzali,..);
  • Matjaž Zupan, podjetje Zupan d.o.o.: Selektivni škropilnik v sadjarstvu.

 Na dogodek vabita župan Občine Lenart mag. Janez Kramberger
in evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP).

Omizje bo vodila Romana Drumlič. Po razpravi bo priložnost za pogovor ob druženju in pogostitvi.


SPOROČILO ZA JAVNOST

Bogovič: Pametne vasi so priložnost za Slovenske gorice

Lenart, 17. marec 2018 – Na že 11. regionalnem omizju o pametnih vaseh, ki jih evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) prireja po Sloveniji, so se sinoči, 16. 3., predstavile pametne zgodbe in pobude, ki že živijo in se razvijajo na področju Slovenskih goric, pa tudi po vsej Sloveniji. Sogostitelj srečanja, župan Občine Lenart mag. Janez Kramberger, ter govorci: Jožica Šemnički, direktorica Doma upokojencev Ptuj, Sebastijan Piberl, dr. med., specialist splošne medicine in specialist urgentne medicine, izredni prof. dr. Matej Mertik, Alma Mater Europaea ECM Maribor, dr. Emilija Stojmenova Duh s Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani, dr. Stane Klemenčič, KGZS Zavod Maribor, in Matjaž Zupan, Zupan, d. o. o.,  so spregovorili o inovativnih dobrih praksah in o pametnih vizijah, ki jih vsak po svoje že razvijajo na svojih področjih delovanja.  

»Slovenske gorice si zaslužijo svojo priložnost in pozornost. Sami moramo vedeti, kaj hočemo, in ta naloga je pred nami v lokalnih skupnostih. Vitalnega pomena je, da sprovedemo v življenje projekte, ki so pozitivni za vsakega posameznika in vseh ljudi v Slovenskih goricah,« je uvodoma dejal župan Občine Lenart mag. Janez Kramberger in izrekel dobrodošlico projektu pametnih vasi tudi v Slovenskih goricah.

Evropski poslanec Franc Bogovič je v svoji predstavitvi EU akcije za pametne vasi izpostavil, da je za vse izzive, s katerimi se danes sooča slovensko, pa tudi evropsko podeželje, rešitev ravno koncept pametnih vasi, ki po njegovem pomeni skupnosti na ruralnih območjih, ki bodo nove tehnološke rešitve in koncepte izkoristile za dvig kakovosti življenja, varovanje okolja in nove poslovne priložnosti. Spomnil je, da je problematika vedno večjega preseljevanja v urbana središča izziv za vso Evropo, kot tudi na to, da se moramo v Sloveniji potruditi, da stopnjo poseljenosti podeželja, kjer ta hip živi več kot 60 % prebivalstva, ohraniti in razvijati na način, da se vrzel med kakovostjo življenja na podeželju in v mestih v dobi hitre digitalizacije in novih poslovnih konceptov ne bo poglabljala.

Jožica Šemnički, direktorica Doma upokojencev Ptuj, pa je s svojo predstavitvijo pokazala primer dobrih praks skrbi za starejše na podeželju in vizijo za razvoj doma v prihodnosti. »Ljudje živimo v vaseh, delamo na različnih področjih in ostarimo. Cilj je, da v Sloveniji poskrbimo za vse pomoči potrebne,« je dejala in poudarila pomen informacijskih tehnologij tudi pri skrbi za ostarele. »Treba je staviti tudi na druge možnosti oskrbe starejših in ne se samo naslanjati na institucionalno oskrbo,« je opozorila in izpostavila željo po sodelovanju z vsemi v lokalni skupnosti in razvijanju odnosov, s ciljem dviga kakovosti oskrbe starejših ljudi in za trajnostni napredek podeželja.

O pomenu novih tehnologij in njihove implementacije v zdravstvu pa je spregovoril Sebastijan Piberl, dr. med., specialist splošne medicine in specialist urgentne medicine, iz Zdravstvenega doma Lenart. Opozoril je, da lahko implementacija modernih tehnologij na področju zdravstva naredi edinstven premik in diagnostiko ter zdravljenje premakne iz zdravstvenih ustanov k uporabniku/pacientu, zmanjšuje stroške, krajša čakalne dobe in omogoča široko dostopnost. »Z uporabo modernih tehnologij lahko telesu pomagamo, da se začne regenerirati,« je med drugim dejal Piberl in hkrati opozoril na izreden pomen zdrave in domače lokalno pridelane hrane za telo.   

Dr. Emilija Stojmenova, Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani, je ob predstavitvi Mreže ustvarjalnih laboratorijev FabLab opozorila na ključne izzive, s katerimi se soočamo v Sloveniji trenutno, in ki so: beg možganov, neusklajenost med gospodarstvom in izobraževalnim sistemom, problem centralizacije, neizkoriščenost opreme, podvajanje, neustrezna koordinacija, pa tudi internacionalizacija. »V Sloveniji vsi delamo vse, vsak se ukvarja z vsem. A bodimo iskreni, nismo vsi specialisti za vse!«, je bila iskrena v oceni stanja v Sloveniji dr. Stojmenova, ki je hkrati opozorila na pomanjkanje ustrezne koordinacije in prave komunikacije pri soočanju s strateškimi izzivi in rešitvami v Sloveniji, kar se nenazadnje pokaže tudi v preobsežnih strateških razvojnih dokumentih Slovenije, kot je npr. Strategija pametne specializacije, ki ima kar cca. 90 strani.

Izr. prof. dr. Matej Mertik, Alma Mater Europaea ECM Maribor, je s področja spletnih in informacijskih tehnologij predstavil Projekt LOKeT, katerega cilj je na eni strani povezati kmetije z uporabniki, tako na področju hrane kot turizma, na drugi strani pa tudi vzpostaviti decentralizacijo ekonomije z blockchain tehnologijo. »Iniciativa mora prihajati od spodaj navzgor,« je dejal ob predstavitvi aplikacije, ki povezuje potrošnike in podeželje, kar pa je po njegovem mnenju tudi smisel projekta Pametnih vasi.

 »Je živeti na vasi prednost ali kazen?«, pa se je vprašal dr. Stane Klemenčič, KGZS Zavod Maribor, ki je spregovoril o kmetovanju z IT podporo – napoved škropljenja, nastopa suše, namakanje, zmrzali … Kot primer njihove dobre prakse je med drugim izpostavil mrežo agrometeoroloških postaj, ki daje informacijo o tem, kdaj so pogoji za izbruh škodljivcev in posledično o tem, kateri ukrep uporabiti, da se prepreči škoda v kmetijstvu. Spomnil je, da 60 % prebivalcev Slovenije živi na podeželskem področju in da je zanje treba skrbeti. Zato pa je po njegovih besedah nujno projektno delo, razvojna naravnanost in povezovanje med regijo in državo.  Opozoril je tudi, da bi morali že v osnovnih šolah začeti spreminjati mnenje o poklicu kmet in ga narediti pomembnega, kot dejansko tudi je.

 Matjaž Zupan, iz podjetja Zupan, d. o. o., je spregovoril o preciznem kmetijstvu, prihodnji digitalizaciji sadovnjakov in v zvezi s pametnimi rešitvami za sadjarstvo predstavil njihov inovativni selektivni škropilnik. Z njegovo uporabo se zaradi zadostitve točno določenih potreb individualnega drevesa v sadovnjaku poveča pridelek na hektar in kakovost pridelka, prihrani se pri času izvajanja pršenja, zmanjšano pa je tudi onesnaževanje okolja. Ob doseganju ekonomske učinkovitosti pridelave se investicija po njegovih besedah povrne v enem letu.


Avtorica fotografije: Tjaša Oman