Pametne vasi v srcu Slovenije

Vabimo vas, da se nam v petek, 2. marca 2018, ob 18. uri v sejni dvorani Občine Litija (Jerebova ulica 14, Litija) pridružite na regionalnem omizju

Pametne vasi v srcu Slovenije

– nove tehnologije in koncepti za ohranitev podeželja.

Na dogodek se, prosimo, prijavite na http://bit.ly/2CaZV83. Udeležba na omizju je brezplačna in odprta za širšo javnost.

Kaj se skriva pod pojmom »pametne vasi« in kakšen bo njihov vpliv na življenje in delo na podeželju, kmetijah, vaseh in manjših mestih v prihajajočih desetletjih? Vpliv digitalizacije in avtomatizacije se odraža v zahtevah po razvoju preciznega kmetijstva, pametnih energetskih omrežij, spremembi miselnosti v ekonomiji, mobilnosti, socialni oskrbi, zdravstvu in turizmu, hkrati pa temeljito posega v sivo cono zakonodaje in regulativ. Kaj pomeni to za prebivalce, kmetijstvo in gospodarstvo? Kako lahko zagotovimo, da digitalni prepad med podeželjem in mesti ne bo povzročil izseljevanja, revščine ter propada podjetij, obrtnikov in kmetij? Ali bomo znali te izzive izkoristili za odpiranje novih delovnih mest, učinkovit in hiter javni promet, čistejše okolje ter boljšo izrabo kmetijskih površin?

Evropska komisija kot odgovor na ta vprašanja pripravlja sveženj ukrepov in razpisov pod okriljem EU akcije za pametne vasi, Evropski parlament pa je na predlog poslancev Franca Bogoviča in Tiborja Szanyija septembra lani potrdil pripravljalni ukrep v višini 3,3 milijona, ki bo namenjen prav razvoju pametnih rešitev za evropsko podeželje. Prav tako bo evropski poslanec Franc Bogovič 13. aprila 2018 na Bledu na konferenci na temo pametnih vasi gostil evropsko komisarko za promet Violeto Bulc, komisarja za kmetijstvo Phila Hogana in komisarko za digitalno družbo Marijo Gabriel ter ostale vidne strokovnjake in odločevalce s področja digitalnih tehnologij in razvoja podeželja.

V Litiji bomo ugotovili, kaj pametnega (smart) že danes počnemo na podeželju in kakšne možnosti lahko pričakujemo v prihodnosti. Ocenili bomo tudi, kako lahko Slovenija izkoristi omenjeni pripravljalni ukrep in druge priložnosti in s tem postane vodilna evropska država v razvoju kakovosti življenja in dela na podeželju

Udeležence bo pozdravil župan Občine Litija Franci Rokavec, poleg evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) pa bodo dobre in obstoječe primere »pametnih« rešitev za pametne vasi predstavljali:

  • Darja Kocjan, Gozdarski inštitut Slovenije,
  • Jože Kos, Mizarstvo Kos,
  • Gregor Novak, CEO in ustanovitelj SunContract,
  • Jože Prah, predstavnik Zavoda za gozdove in podpredsednik turistične zveze,
  • Blaž Vidic, predstavnik Lumenia, d.o.o.,
  • Marko Zevnik, Zavod Sopotniki.Na dogodek vabita župan Občine Litija Franci Rokavec in evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP).K razpravi boste vabljeni vsi sodelujoči. Po zaključku sledi druženje in pogostitev. Točna lokacija dogodka: https://goo.gl/maps/feiEHi3jcM32

SPOROČILO ZA JAVNOST

Bogovič: Razvito podeželje – identiteta in srce Evrope!

Litija, Ljubljana – 4. marec 2018 – Na regionalnem omizju »Pametne vasi v srcu Slovenije«, ki je ta konec tedna potekalo v Litiji v organizaciji evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) in župana Občine Litija Francija Rokavca, so o dobrih in obstoječih primerih »pametnih« rešitev za pametno podeželje govorili gostje omizja: Darja Kocjan z Gozdarskega inštituta Slovenije, Jože Kos iz Mizarstva Kos, direktor in ustanovitelj družbe SunContract Gregor Novak, predstavnik Zavoda za gozdove in podpredsednik turistične zveze Jože Prah, predstavnik Lumenia, d. o. o., Blaž Vidic in Marko Zevnik z Zavoda Sopotniki.

“Če so mesta srce, so vasi pljuča Evrope,” je dejal Franci Rokavec, župan Občine Litija, ob uvodnem nagovoru. Kot prednostno nalogo v občini vidi zmanjšanje dnevnih migracij v Ljubljano in znotraj občine ter promocijo turizma, še posebej zelenega. »Projekt pametne vasi v času globalizacije so priložnost za povezovanje. Če bi ljudje uporabili svojo energijo za povezovanje, bi lahko naredili več razvojnih prebojev. Povezovanje in sodelovanje morata biti prioriteta,« je poudaril Rokavec.

Z izzivi, kako mlade in izobražene spodbujati, da ostanejo na vasi ter da bodo starejši dobro živeli, pa se je na zanimiv način spopadel tudiJože Kos iz Mizarstva Kos, ki je predstavil KS Polšnik, ki je povezan kraj z več društvi, ki izredno povezano sodelujejo. L. 2004 so začeli s povezovanjem vaščanov skozi povezovalne projekte, kot je npr. urejanje lesenih pločnikov, ureditev potoka, piknik prostora, šolskega igrišča. Vaščani so stopili tudi skupaj ter so na svojo roko pripravili cesto za asfaltiranje, ki jo je potem uredila Občina Litija. Leta so 2012 dobili evropsko nagrado za razvoj kraja. “Razvijajmo človeški kapital, ki je veliko več vreden od tovarn in računalnikov,« pojasnil Kos pojasnil svojo vizijo, ki temelji na konceptu treh razvojnih stebrov: gospodarstvu, prireditvenem in romarski turizem

 »Živimo energetsko s čisto energijo in želimo, da električna energija proizvaja in porabi lokalno. Želimo biti čim bolj energetsko neodvisni in omogočiti ljudem možnost samooskrbe!,« pa je vizijo družbe SunContract predstavil njen direktor in ustanovitelj mag. Gregor Novak in izpostavil pomen t. i. »net metering-a« ali električne samooskrbe. V smeri odpiranja energetskega trga je njihov cilj povezati proizvajalca in kupca direktno brez posrednika. »V energetiki lahko trenutno izbiraš trgovca, ne moreš pa jo podariti ali prodati sosedu. Z blockchain tehnologijo lahko odpremo energetski trg in direktno povežemo ljudi,« je dejal in pojasnil, da sedaj razvijajo platformo, ki bo prek blockchaina omogočala izmenjavo v sistemu P2P (ang.: Peer to Peer) trgovanje z električno energijo, za kar podjetje ne bo pobiralo provizije, temveč bo končni uporabnik plačal in bo plačan v evrih, transakcije pa bodo potekale v kriptovalutah. To platformo bo Suncontract zagnal 13. aprila na EU konferenci o pametnih vaseh na Bledu.

Jože Prah, predstavnik Zavoda za gozdove in podpredsednik turistične zveze, meni, da lahko Zavod za gozdove s svojimi 400 zaposlenimi tudi pripomore k razvoju novega koncepta, saj so zelo prisotni na terenu. Pod skupno identiteto Oglarska dežela se lahko razvija s podporo lokalne skupnosti. Uspeh podeželja vidi v pristopu razvoja od spodaj navzgor z ljudmi, ki si želijo napredka. Darja Kocjan, z Gozdarskega inštituta Slovenije pa je predstavila evropski projekt BioVill, s katerim želijo v Oglarski deželi vzpostaviti prvi energetsko samooskrben kraj Dole pri Litiji v Občini Litija.

Blaž Vidic, projektni vodja podjetja Lumenia, je ob predstavitvi podjetja, ki razvija rešitve na področju energetike in elektronike, povedal, da omogočajo priključitev raznih sistemov v centralni sistem, kjer je upravljanje bolj ekonomično glede na razpršenost podeželja.

V Občini Litija so glede na njeno velikost že vzpostavili dve poti z javnim prevozom iz centra mesta na podeželje, in sicer na Vače in Gabrovko, je je na voljo občanom po subvencionirani ceni. Marko Zevnik iz Zavoda Sopotniki, pa je predstavil še dodatno možnost dostopa do prevozov na podeželju, ki temelji  na prostovoljnosti, in ki aktivno vključuje brezposelne in mlajše upokojence v mrežo prostovoljcev ter zvišuje tako kakovost njihovega življenja kot tudi uporabnikov na podeželju, ki jih imajo sedaj že 460.

»S tovrstnimi srečanji prihaja do interakcij različnih pogledov. Znati se moramo poslušati in s povezovanjem iskati tudi rešitve,« je namen regionalnih omizij o pametnih vaseh v Sloveniji pojasnil evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), ki trdno verjame, da bo razvito podeželje identiteta in srce Evrope. Poudaril je, da pametne vasi v ospredje dajejo človeka na podeželju, ki mora zaslužiti za preživetje in kakovostno življenje na podeželju, zaradi česar se bodo tudi mladi odločali, da ga ne zapuščajo. Izpostavil je tudi, da so cilji za Evropo enaki kot za Slovenijo: prehraniti ljudi z dobro lokalno hrano. Po njegovih besedah Slovenijo vsi priznavajo kot zeleno destinacijo, zato je veliko priložnosti tudi na kmetijah za razvoj turizma. Glede na omizju zelo izpostavljeno problematiko nadaljnjega razvoja infrastrukture je Bogovič še pojasnil, da sedaj res ni več veliko evropskega denarja, ki bi bil namenjen osnovni infrastrukturi na podeželju, in se strinjal, da bi bilo treba v tej finančni perspektivi EU vsaj še tretjino denarja nameniti za infrastrukturne projekte.