Politiki razvoja podeželja oz. regionalnega razvoja dopolnjujeta ena drugo, v ospredje postavljata krepitev kompetenc posameznika, inovacij, sodobne tehnologije in poslovne modele ter, kar je ključno, vzpostaljata pogoje za razvoj osnovne infrastrukture v evropskih mestih in podeželju, ki predstavlja osnovo za vse ostalo. Danes med to infrastrukturo prištevamo širokopasovne internetne povezave, brez katerih sodobni prebivalec mesta ali podeželja, bodisi kmet ali podjetnik, ne more več opravljati svoje dejavnosti.

Reforma SKP za obdobje 2021-2027, pogajanja o kateri trenutno še potekajo, je okoljsko in trajnostno najbolj ambiciozna reforma evropskega kmetijstva in podeželja doslej, ki daje tudi velik poudarek inovacijam v kmetijstvu in na podeželju.

SKP po letu 2020 bo enostavnejša in še bolj prilagojena potrebam kmetom, temeljila pa bo na treh splošnih in devetih specifičnih ciljih.

Le z digitalizacijo in modernizacijo kmetijske proizvodnje in podeželja bo evropsko podeželje ostalo poseljeno, kmetijska pridelava pa konkurenčna. Med nabor investicij iz 2. stebra SKP se tako dodajajo tudi investicije v digitalne tehnologije, poleg tega pa se med ukrepe za razvoj podeželja prvič vključuje tudi pripravo strategij za Pametne vasi, ki jih bodo države članice morale vključiti v svoje strateške načrte SKP, da bi spodbudile digitalizacijo in inovacije, razvoj podjetij ter socialno vključevanje in zaposlovanje na podeželskih območjih.

Področje pametnih vasi postaja eno pomembnejših podočij politike razvoja evropskega podeželja in politike regionalnega razvoja. Poleg že omenjega ukrepa v krovni uredbi SKP t.i. Uredbi o strateških načrtih SKP, se podpora pametnim vasem pojavlja tudi v predlogu Uredbe o evropskem skladu za regionalni razvoj in kohezijskem skladu, ki državam članicam EU daje možnost financiranja projektov s področja pametnih vasi iz naslova sklada za regionalni razvoj, z namenom krepitve odpornosti podeželja in izboljšanju gospodarskih, socialnih in okoljskih pogojev na podeželju.

Podpora socialni in gospodarski koheziji evropskih regij je v Evropski uniji (EU) prisotna prisotna že od začetka evropske integracije. Sprva skozi kohezijo med posameznimi družbenimi skupinami iz posameznih držav članic takratne Evropske gospodarske skupnosti (kmetje, delavci, zaposleni v storitvenem sektorju), družbena kohezija pa bila tudi močan element pri z vzpostavi Evropske skupne kmetijske politike (SKP) v l. 1962, saj je predstavljala „pakt” med evropskimi kmeti in preostalimi deli družbe, glavni namen katere je bilo zagotavljanje cenovno dostopne hrane za državljane ter pošteno življenjsko raven kmetov iz takratnih držav članic Evropske gospodarske skupnosti (EGS), predhodnice današnje EU.

Politika razvoja podeželja je skozi desetletja širitev EU in poglobitev evropske integracije doživela izjemno preobrazbo. Ta politika je bila sprva povezana s politiko razvoja podeželja, saj so bili prvi ukrepi za prestrutkruriranje kmetij med letoma 1972 in 1994, ki so sicer dopolnjevali tržne ukrepe iz naslova SKP, del kohezijske politike EU. Zaradi jasnejše razmejitve med obema politikama, razvoja podeželja in kohezijsko, je bil v reformi SKP iz leta 1992 vzpostavljen t.i. drugi steber SKP, namenjen izključno politiki razvoja podeželja. S tem se je SKP iz politike, namenjene izključno zadostni proizvodnji hrane in zagotavljanju dostojnih dohodkov kmetom, spremenila v celovito politiko razvoja evropskega podeželja. Cilji SKP so namreč postali bistveno bolj široki, od ustrezne skrbi za okolje, do krepitve ostalih, nekmetijskih dejavnosti na podeželju. Politiki razvoja podeželja oz. regionalnega razvoja danes dopolnjujeta ena drugo, v ospredje postavljata krepitev kompetenc posameznika, inovacij, sodobne tehnologije in poslovne modele ter, kar je ključno, vzpostavljata pogoje za razvoj osnovne infrastrukture v evropskih mestih in podeželju, ki predstavlja osnovo za vse ostalo. Danes med to infrastrukturo prištevamo širokopasovne internetne povezave, brez katerih sodobni človek, bodisi kmet ali podjetnik, ne more več opravljati svoje dejavnosti.

 (povzeto po „The Evolution and Impact of EU Regional and Rural Policy”, FAO, 2008 stran 2-4, http://www.fao.org/3/a-aj280e.pdf)

Sodobna politika razvoja podeželja EU (2014-2020) je financirana iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in nacionalnih proračunov držav članic EU. Prednostne naloge politike razvoja podeželja so povečanje konkurenčnosti, zagotavljanje trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri in ukrepov na področju podnebnih sprememb ter doseganje uravnoteženega teritorialnega razvoja podeželskih gospodarstev in skupnosti (ustvarjanje in ohranjanje delovnih mest).

(povzeto po https://www.gov.si/podrocja/kmetijstvo-gozdarstvo-in-prehrana/kmetijstvo-in-razvoj-podezelja/razvoj-podezelja/)

Reforma SKP za obdobje 2021-2027, pogajanja o kateri trenutno še potekajo, je okoljsko in trajnostno najbolj ambiciozna reforma evropskega kmetijstva in podeželja doslej, ki daje velik poudarek inovacijam v kmetijstvu in na podeželju. 

SKP po letu 2020 bo enostavnejša in še bolj prilagojena potrebam kmetom, temeljila pa bo na treh splošnih in devetih specifičnih ciljih. Kot že rečeno, je dodaten poudarek dan inovacijam in digitalizaciji v kmetijstvu in na podeželskih območjih.

Splošni cilji

1. spodbujanje sodobnega, konkurenčnega, odpornega in raznolikega kmetijskega sektorja, ki zagotavlja dolgoročno prehransko varnost, obenem pa ohranja model družinske kmetije;
2. podpora in izboljšanje varstva okolja in biotske raznovrstnosti ter podnebnih ukrepov ter izpolnjevanje ciljev Unije, povezanih z okoljem in podnebjem
3.     krepitev družbenogospodarskega tkiva podeželskih območij, da bi se prispevalo k ustvarjanju in ohranjanju delovnih mest z zagotavljanjem vzdržnih dohodkov kmetov, prizadevanji za primeren življenjski standard vsega kmečkega prebivalstva in bojem proti upadanju števila prebivalcev na podeželju, s posebnim poudarkom na manj poseljenih in manj razvitih regijah, ter z uravnoteženim teritorialnim razvojem

Le z digitalizacijo in modernizacijo kmetijske proizvodnje in podeželja bo evropsko podeželje ostalo poseljeno, kmetijska pridelava pa konkurenčna. Med nabor investicij iz 2. stebra SKP se tako dodajajo tudi investicije v digitalne tehnologije, poleg tega pa se med ukrepe za razvoj podeželja prvič vključuje tudi pripravo strategij za Pametne vasi, ki jih bodo države članice morale vključiti v svoje strateške načrte SKP, da bi spodbudile digitalizacijo in inovacije, razvoj podjetij ter socialno vključevanje in zaposlovanje na podeželskih območjih.

Področje pametnih vasi postaja eno pomembnejših podočij politike razvoja evropskega podeželja in politike regionalnega razvoja. Poleg že omenjega ukrepa v t.i. Uredbi o strateških načrtih SKP*, se podpora pametnim vasem pojavlja tudi v predlogu Uredbe o evropskem skladu za regionalni razvoj in kohezijskem skladu, ki državam članicam EU daje možnost financiranja projektov s področja pametnih vasi iz naslova sklada za regionalni razvoj, z namenom krepitve odpornosti podeželja in izboljšanju gospodarskih, socialnih in okoljskih pogojev na podeželju.

Nekateri projekti, ki sodijo v okvir pametnih vasi in so oz. so bili podprti s sredstvi iz različnih strukturnih skladov EU so:

•   Projekt “SMARTVillages: Smart digital transformation of villages in the Alpine Space”, financiran iz evropskega programa Interreg, cilj katerega je uporaba pristopa pametnih vasi pri združevanju različnih interesnih skupin za izboljšanje okvira za inovacije, uporabo sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije ter krepitev zavesti o pametnih vasi pri odločevalcih na različnih ravneh upravljanja.

Več o projektu: https://www.alpine-region.eu/projects/smart-villages

•       Projekt “Smart Rural 21 – Preparatory Action on Smart Rural Areas in the 21st Century” je dve in pol letni projekt, podprt s strani Generalnega direktorata za kmetijstvo pri Evropski komisiji, ki želi spodbujati in navdihovati razvoj pametnih vasi ter ustreznih strategij po vsej Evropi ter hkrati oblikovati predloge političih rešitev za podporo pametnim vasem. Projekt se je začel decembra 2019 in se bo zaključil junija 2022.

Več o projektu: https://www.smartrural21.eu/

* Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:52018PC0392&from=SL